Sijaj, sijaj, sončece

Avtor: Nik Noč

Vsi smo to deževno in oblačno pomlad že težko čakali na sonce in ta konec tedna smo verjetno vsi uživali v njegovih žarkih. Svojo moč je lepo pokazalo ravno na svetovni dan sonca, 28. 5. Malo čudno, da ima sonce svoj dan, a če pomislimo, da brez njega ne bi bilo nas …

Poleg tega, da sonce nujno potrebujemo za svoj obstoj, pa nam njegovi žarki lahko tudi hitro polepšajo dan. Verjetno ste opazili, da se ob lepem vremenu počutite bolje. Znanstveniki so dokazali, da se ob izpostavljanju soncu sprožajo hormoni sreče, prav tako pa tudi dobro vpliva na spanje. Če smo čez dan na soncu, zvečer lažje zaspimo.

Ves čas pa moramo paziti, da ne pretiravamo, saj preveliko izpostavljanje sončnim žarkom lahko povzroči kar nekaj težav.

Sicer pa v vesolju sonce ni tako posebno, kot se zdi nam. Po velikosti sodi med manjše zvezde, nam se zdi veliko le zato, ker je bližje kot ostale, od Zemlje je oddaljeno »le« 150 milijonov kilometrov.

Na letošnjem taboru za nadarjene učence v CŠOD Medved smo opazovali tudi sonce in njegove pege. To so deli, kjer je temperatura nižja kot v okolici, pojav pa je povezan tudi z delovanjem magnetnih sil.

Zelo zanimiv pojav pa je tudi sončev mrk, ki nastane, ko se med Zemljo in Sonce postavi Luna. Pri nas bomo lahko popolni sončev mrk opazovali šele leta 2081.

Pa še nekaj zanimivosti o Soncu:

• V Sonce bi lahko spravili več kot milijon Zemelj.
• Sonce predstavlja 99,8 odstotka našega osončja.
• Temperatura na površju Sonca znaša okrog 5500 stopinj Celzija, notranjosti pa okrog 15 milijonov stopinj.
• Sonce je na polovici svojega življenja. Znanstveniki so namreč ugotovili, da je v 5 milijardah let svojega obstoja porabilo 50 % svojega goriva – vodika. Ko mu bo vodika zmanjkalo, se bo napihnilo in požrlo Zemljo, nato pa razpadlo. Ampak to bo šele čez 5 milijard let, zato ne skrbite in uživajte v sončnih dnevih, ki prihajajo.

Več informacij lahko najdete na:

https://astronomska-revija-spika.si/sonce-podatki-o-soncu-nasa-zvezda/

 

Še kratko pojasnilo učiteljice slovenščine o zapisovanju začetnice v besedi sonce:

 

Ko govorimo na splošno o soncu, ki ga vidimo na nebu, uporabljamo malo začetnico.

Gremo na sonce. Premaknil se je, ker mu nagaja sonce. Izza oblakov se je končno pokazalo sonce.

 

Ko pa govorimo o Soncu, kot nebesnem telesu, s strokovnega stališča astronimije, moramo uporabiti veliko začetnico.

Nam najbližja zvezda je Sonce. Zemlja se vrti okoli Sonca.

 

Enako pravilo velja tudi za luno.

V jezeru je občudoval odsev lune. Kapsula je leteta mimo Lune.