Odvržena hrana

Avtorja: Šaban Kusur in Eman Gorinjac

Za nami so prazniki, med katerimi smo se razvajali z dobro hrano. Na srečo ima večina med nami hrane dovolj, verjetno celo preveč. Ob koncu praznovanj je marsikatera družina ugotovila, da jim je spet ostalo veliko hrane.

Podatki na spletu kažejo, da se na svetu tretjina hrane zavrže. V Sloveniji vsak prebivalec letno zavrže povprečno več kot 70 kilogramov hrane. Največji del predstavljata sadje in zelenjava.

V šolski kuhinji sva preverila, kako oni gledajo na problem zavržene hrane.

Kuharji so ugotovili, da smo učenci zelo izbirčni in bi najraje videli, da bi bila čim večkrat za malico pašteta, čokoladni namazi, jajca … a to ni mogoče, ker mora šola upoštevati pravila zdrave prehrane.

Vsak dan opažajo tudi, kako grd odnos imajo nekateri do hrane – norčujejo se, mečejo jo naokrog …

Zanimalo naju je, kako lahko učenci pomagamo pri zmanjševanju količine zavržene hrane. (Izvedela sva, da je treba posebej plačati za odvoz bioloških odpadkov, tudi zato je prav, da skupaj poskrbimo, da bo ostankov čim manj.)

• Učenci oz. starši naj pravočasno sporočajo odsotnosti učencev.
• Vsak učenec naj se potrudi pojesti do konca. Res je, da časa ni veliko, a se da, če ne delaš še drugih stvari zraven.
• Učencem ni treba kupovati velike količine hrane v pekarnah, če vejo, da jih v šoli čaka malica.
• Če misliš, da ne moreš pojesti vsega, lahko daš takoj na pol, tako bo lahko pojedel nekdo drug.
• Ne uničuješ embalaže hrane, ki je ne želiš pojesti – luknjanje pokrovčkov jogurtov in namazov …

Veliko uporabnih informacij lahko preberete na tej povezavi.