Avtorice: Sara Avdić, Elsa Hodaj, Izabela Bremec
Odrasli mislijo, da je biti otrok lepo, a mi mislimo, da vedno ni tako. Zdaj, ko smo starejši, se nam zdi, da je lepo je biti otrok, kadar si še čisto majhen, ker se vedno vrti okoli tebe, ko pa bomo še starejši, bomo mislili, kako nam je bilo v šoli lepo ...
Dejstvo pa je, da na tem svetu obstajajo otroci, ki nam je mnogo težje kot nam. Za njih ni največja skrb, kakšno oceno bodo dobili, ali bodo zmagali na naslednji tekmi, kdaj bodo dobili nazaj telefon, ki go ga starši vzeli za kazen ...
Verjetno je prav zaradi takih otrok nujno, da razmišljamo o tem, kako bi lahko otroke zaščitili in jim omogočili lepo in čim bolj brezskrbno odraščanje.
Ko sva začeli pisati prispevek, je bilo veliko govora o Tednu otroka, zaključili pa sva ga na Svetovni dan otroka.
Teden otroka je potekal od 2. do 8. oktobra 2023.
Teden otroka je program zveze prijateljev mladine Slovenije že od leta 1954. Vsako leto izberejo temo, letošnja je bila radovednost.
Radovednost so potešili tudi učenci naše šole, saj so učiteljice za njih prirpavile cel kup zanimivih dejavnosti
Novembra so o otroštvu razmišljali naši učenci, njihovi izdelki bodo objavljeni ob koncu meseca v LITERARNEM in LIKOVNEM KOTIČKU.
Temi se je natančno posvetila tudi Izabela Bremec iz 6. b:
REVŠČINA PRI NAS IN PO SVETU
V šoli smo se pogovarjali o revščini pri nas in po svetu ter o ljudeh, ki živijo v revnih vaseh in krajih. Strinjali smo se, da živimo v še kar normalnih razmerah. Revščina pri nas je, če nimaš računalnika in televizije, revščina po svetu pa je, če nimajo hrane in vode. Čeprav se nam včasih ne da v šolo, smo lahko srečni, da jo sploh obiskujemo. V revnih državah otroci sploh ne morejo obiskovati šole, zato po navadi pomagajo doma na kmetijah in hodijo po vodo. Takšni otroci nimajo dobre izobrazbe. Ko so otroci še majhni, jih mama nauči le to, kar ve sama iz vsakdanjega življenja. Po svetu se dogaja tudi, da družina nima dovolj denarja, da bi svojim otrokom omogočila obiskovanje šole. Tako tudi takšni otroci pomagajo doma. Veliko revščine je npr. v Romuniji, kjer nekaj ljudi sicer ima dom in oblačila, a nimajo denarja za zdravstveno oskrbo, za šolo in za daljše počitnice (potovanje v druge kraje, križarjenje po svetu ).
Beseda revščina ne pomeni le to, da si brez oblačil temveč tudi, da ne moreš plačati stroškov zavarovanja, šole, nimaš denarja, da bi si lahko privoščil razna potovanja po svetu, nimaš dobre izobrazbe, zaradi bolezni ne moreš hoditi v službo ... Revni ljudje so tudi starejše osebe, ki živijo same in ne morejo opravljati hišnih opravil ter hoditi v trgovino.
Drugod po svetu se dogajajo tudi vojne, lakota in revščina. Ko se zbudimo, smo lahko hvaležni, da smo še kar živi in ne v vojni ali revščini in, da nismo lačni ter da imamo streho nad glavo.