Bilo je v nekem gozdu zgodaj jeseni. Lisica ni imela bivališča, zato je začela z gradnjo novega brloga. Vedela je, da sama brloga ne bo zgradila pred zimo, zato je na pomoč poklicala medveda.
Medved je bil zelo dobrodušen in je rekel, da ji bo pomagal, a pričakuje, da bo tudi ona pomagala njemu, ko bo treba. Zvitorepka je obljubila, da mu bo z velikim veseljem priskočila na pomoč, takoj ko jo bo potreboval. Brlog sta gradila hitro, medved je bil močan in delaven, zato je bilo lisičino domovanje zgrajeno na sredini jeseni. Po napornem delu sta si zaslužila počitek, a medved je čez nekaj dni ugotovil, da si bo tudi on moral ustvariti nov brlog. Poklical je lisico in dejal: "Danes boš izpolnila svojo obljubo. Začeti morava z gradnjo mojega brloga." Zvitorepka mu je odvrnila: "Jaz se prav nič ne spomnim kakšne obljube." Medved je vedel, kakšna je lisica, zato je vztrajal. Pregovarjala sta se zelo dolgo in lisica je naštela ogromno izgovorov. Ko se je medved že močno razjezil in ni bil več dobrodušen medo, je lisica rekla, kot da se je spomnila šele zdaj: "Prav, pridem."
Prišla je in nov dom je bil zgrajen zelo hitro. Lisica se je naučila, da mora držati obljubo.
Avtorica: Hana Dolinar