Avtorica: Izabela Bremec, 6. b
Stari minister je odšel pogledat oblačila, in ko je stopil skozi vrata, je obstal. Videl ni prav ničesar. Statve so bile prazne, nobenega blaga, nobenih vzorcev. Na statvah ni bilo NIČ! Pa si je mislil stari minister, le kako, da nič ne vidi. Je mar nesposoben?
Sleparja sta ga povabila bliže. Pa sta govorila o raznih barvah in vzorcih. Minister pa je le stal tam in gledal, kimal in hvalil blago, ki ga sploh ni bilo. Pa je šel do cesarja in mu povedal nekaj strašnega. Povedal mu je, da blaga ni videl, da so bile statve popolnoma prazne. Sprva je cesar meni, da je minister padel na glavo, zato se je hotel prepričati, ali govori resnico. Poslal je še drugega poštenega ministra, a tudi ta mu je povedal, da na statvah ni ničesar. Cesar je sklenil oblačila pogledati še sam. Odšel je v velikem spremstvu do dveh sleparjev, ki sta mu izdelovala novo obleko. A tudi sam na statvah in videl ničesar. Malo se je šepetaje pogovoril z ostalimi v sobi in videl, da sta ga sleparja res hotela pretentati.
Pa se je spomnil, kako bi ju lahko pretental še sam. Stopil je do statev in vprašal sleparja, kako je z njegovo obleko. Približal se je in se že hotel dotakniti statev, ko ga je eden ustavil. Cesar ga je vprašal, ali se ne sme dotakniti blaga svoje obleke, kar je zmedlo sleparja. Trdil je, da če se kdo samo dotakne blaga ali obleke, se ta lahko uniči. Stopil je proč in odšel v svoje sobane.
Nekega jutra je bila obleka končana, cesat jo je šel pogledat. »Nekaj ji manjka,« je rekel cesar. Zahteval je, da jo poskusita sleparja, ne on. Pa sta si nadela novo obleko, ki je sploh ni bilo. Vsi so ju hvalili. Nato si jo je nadel še cesar. Vsi v dvorani so dejali, da obleka bolj pristoji sleparjema. Glasovali so in se odločili, da bosta na svečani procesiji obleko nosila sleparja. Branila sta se, a ni šlo.
Tako sta na procesiji sleparja nosila nevidno obleko, ki je sploh ni bilo. Vsi ljudje na procesiji so se začeli glasno smejati. Med njimi sta bila tudi oba poštena ministra. Med smejanjem ljudi sleparja nista mogla ničesar narediti. Na koncu procesije je cesar vprašal sleparja, kako sta se imela tisti dan. Zažugal jima je zaradi prevare in zahteval, da odideta iz mesta. Kot bi mignil, sta jo ucvrla in ljudje v tistih krajih ju nikoli več niso videli.