5. marec je rojstni dan Mance Košir in po novem tudi nacionalni dan branja.

Prvič ga bomo zaznamovali že letos.

Vlada je razglasila 5. marec za nacionalni dan branja, ki ga bomo prvič zaznamovali že letos. Datum ni naključno izbran, saj je 5. marec rojstni dan ambasadorke branja in publicistke Mance Košir (1948–2024).

Zbrani datum sovpada z rojstnim dnem Mance Košir, "izjemne intelektualke in ambasadorke branja, katere zapuščina nas opominja, da je branje prostor dialoga, osebne rasti in vključujoče družbe," so zapisali na ministrstvu za kulturo.

Vlada je dala pobudo na današnji seji, ki jo je imela v okviru obiska koroške regije, je po seji sporočil podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon.

 

Pomen branja kot temeljne vrednote za razvoj skupnosti in posameznika
Vlada s to pobudo poudarja pomen branja kot temeljne vrednote za razvoj slovenske skupnosti in vsakega posameznika, je še dodal Arčon. Po njegovih besedah je bil datum izbran tudi v skladu z nacionalno strategijo za razvoj bralne pismenosti za obdobje med letoma 2019 in 2030.

Z ministrstva za kulturo so sporočili, da je vlada 5. marec razglasila za nacionalni dan branja na njihovo pobudo. Pri pripravi sklepa so prisluhnili pobudnikom, med njimi Bralnemu društvu Slovenije in skrbnikom zapuščine Mance Košir, ter številnim deležnikom, ki že vrsto let spodbujajo branje po vsej državi.

Manca Košir se je poslovila 2. maja 2024. Manj kot leto dni po njeni smrti so njeno zapuščino shranili v ustanovah, kot sta Narodna in univerzitetna knjižnica ter Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Konec 90. let prejšnjega stoletja je z Andragoškim centrom Slovenije ustanovila študijske krožke Beremo z Manco Košir, tudi pozneje je bila ves čas velika promotorka knjig in branja.

 

Odgovor na podatke o upadu bralnih navad
Nacionalni dan branja je odgovor na skrb vzbujajoče podatke o upadu bralnih navad med otroci in odraslimi, je sporočila ministrica za kulturo Asta Vrečko. S tem dnevom želijo okrepiti bralno pismenost, povezati kulturo, izobraževanje in prosti čas.

Raziskava Knjiga in bralci VII – Bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji v letu 2024 je med drugim pokazala, da se je slovensko branje spremenilo: manj je tistih, ki ne berejo, vendar se je močno zmanjšalo število intenzivnih bralcev in tistih, ki imajo domače knjižnice. Pokazala je tudi, da 40 odstotkov bralcev bere več v angleškem kot slovenskem jeziku.

"Branje nam odstira prostor v nove svetove, nas zabava, daje vpogled v drugačne poglede in utrjuje kritično razumevanje in jezikovne zmožnosti. S tem nam krepi duševno zdravje, razumevanje sveta in nas samih. Zato je branje ključno za razvoj posameznika in demokratične družbe," je še sporočila ministrica.

 

Tudi na naši šoli, bo jutri ura slovenščine posvečena branju. Učiteljice slovenščine bodo pripravile zanimive dejavnosti. 

Vsebinsko pojasnilo logotipa je nahaja tukaj.