Šola v naravi v Radencih je potekala od 25. do 29. maja 2026 v Radencih v Beli krajini.  Udeležilo se je je 50 učencev s štirimi spremljevalci.

Dan se je začel z jutranjo telovadbo, ki je dokončno prebudila vse zbrane. Le-tej je po zajtrku sledila kopica dejavnosti za učence v skupinah, menjaje se dve oz. tri. Potrebno je bilo slediti oz. spremljati urnik, pritrjenega  na oglasni deski, a hkrati prilagojenega za tri manjše skupine ali dve večji.

Dejavnosti so bile raznolike – raziskovanje življenja v in ob vodi, spoznavanje črno-bele kraljeve kače z imenom Newton, ki ni bil takih barv, in ostalih živali v kletki in terariju – z miškami, s činčilo in s paličnjaki, hranjenje živali za ogradami, ne samo koz, temveč tudi lam, kolesarjenje, vožnja s kanuji, pohod z ogledom kraške jame z uporabo svetilke do prostora za peko hrenovk na žaru, plezanje na umetni steni, lokostrelstvo, preživetje v naravi s postavljanjem zasilnega bivališča, raziskovanje energijskih točk ob reki Kolpi, igranje iger na prostem, med katerimi jih je najbolj pritegnila hoja po traku, tri v vrsto in štrbunk, pouk naravoslovja ob reki Kolpi – poslušanje oglašanj različnih živali, ne samo posnetih, ampak tudi z uporabo znanih predmetov – z glavnikom, s piščalko, z dežnikom, z drgnjenjem nohta ob paličico. Ugibanje je bilo zanimivo, ne samo posameznikov, temveč tudi skupin.

Pospravljanje za sabo v sobi, jedilnici in garderobi je bilo na začetku kar naporno, a del doživetja šole v naravi. Izdelava pisanic je zahtevala od učencev potrpežljivost in spretnost; z izdelavo le-teh so se seznanili z enim izmed  belokranjskih običajev.  Za piko na i pa je poskrbela reka, v kateri so se učenci lahko ohladili oz. se ob njej odpočili.

Zanimivo, ne dolgočasno, predvsem pa menjajoče, bi lahko opisali dneve. Dan ni bil dnevu podoben, daleč od tega. Tudi temperature so nihale, a se čez dan vsekakor niso spustile pod 30°C. Na srečo je nevihta v sredo zvečer poskrbela za kratkotrajno ohladitev preko noči. Nevihtni večer so učenci preživeli po večerji v domu in ne na igrišču pred domom CŠOD. Izkoristili so ga za drugačno druženje – za igranje družabnih iger in »lauferja«, tj. igranje namiznega tenisa v dveh skupinah, pri čemer se  je razvilo kar glasno tekmovanje.

Zadnji večer je bil namenjen predstavitvam sob ob ognju , kjer so nastale pevske, plesne in igralske točke. Preostalo nam je še pospravljanje stvari v kovčke in konec je bil tu.

Prvi dan smo prišli h kosilu, zadnji dan smo odšli po kosilu. Na srečo ni bilo kaj dosti zastojev na cesti – pot v Radence je bila daljša, kot pot domov. Skrajšala se je s petjem pesmi v avtobusu, končala z zimzeleno Sivo potjo.

Hvala vodji,  učiteljem, kuharicam in čistilki v CŠOD v Radencih v Beli krajini. Brez njih ne bi bila šola v naravi, kar je bila – za vedno v naših spominih in za vedno nepozabna.

Spremljevalci Matjaž Gale (vodja), Grega Gosar, Inga Lamberger in Zdenka Kersnik

 

Foto utrinki