Avtor: Ilhan Aličajić
Verjetno vsi doma poslušamo, da preveč časa preživimo s telefoni v rokah ali pa zatopljeni v igrice. Ali lahko preživimo brez zaslonov ali smo z njimi že zasvojeni?
11. 2. je bil dan varne rabe interneta, na spletni strani safe.si so letos izpostavili temo umetne inteligence. Šolski novinarji jo spoznavamo in se jo učimo uporabljati pametno in kritično. Naslednji odstavek je delo umetne inteligence oz. ChatGPT.
Kaj je zasvojenost?
Zasvojenost je stanje, v katerem oseba izgubi nadzor nad uporabo določene snovi (npr. alkohola, drog, nikotina) ali vedenjem (npr. igranje iger na srečo, uporaba nterneta). Spremljajo jo močna želja, težave pri prenehanju, povečana toleranca in negativne posledice za zdravje, odnose in vsakdanje življenje. Lahko je fizična (ko telo potrebuje snov) ali psihična (ko oseba občuti čustveno odvisnost).
Kako deluje?
Ko delaš nekaj, kar ti je všeč, tvoji možgani sprostijo "hormone sreče" (kot je dopamin). To ti da občutek zadovoljstva. Če to počneš zelo pogosto, se možgani navadijo in potrebujejo vedno več tega, da bi bil srečen. Takrat začneš izgubljati nadzor nad tem, kako pogosto to delaš.
Zakaj je to težava?
Zasvojenost lahko vpliva na tvoje zdravje, odnose z drugimi in šolo. Lahko ti zmanjka energije za stvari, ki jih imaš rad, ali pa postaneš žalosten, ko ne moreš dobiti tega, na kar si se navadil.
Zasvojenost z ekrani
Za prispevek sem izbral oblike zasvojenosti, ki so povezane z ekrani. Tu gre lahko za zasvojenost z družabnimi omrežji (pretirana uporaba platform, kot so Facebook, Tiktok, Instagram …), z videoigrami (pretirana uporaba videoiger, kot so Fortnite, GTA …), z gledanjem videovsebin (pretirano gledanje filmov/serij na aplikcijah, kot so Netflix), s klepetalniki, spletnim nakupovanjem ipd.
Na spletu (podatek psihologa Mihe Kramlija za 24ur.com) smo novinarji našli podatek, da je v Sloveniji okrog 3500 otrok, od osnovnošolcev do dijakov in študentov, ki so zaradi nepravilne in prekomerne uporabe elektronskih naprav nefunkcionalni in ne morejo zaključiti šolanja. Ti mladi ob zaslonih preživijo od 8 do 12 ur dnevno.
Ali imamo težave?
Med sošolci (8. b) sem preveril, kako uporabljajo različne ekrane, Odgovorili so na spodnja vprašanja in dosegli povprečje 11 točk.
To ni slab rezultat, a smo med analizo s pomočjo učiteljice ugotovili, da bi bile točke zagotovo višje, če bi na vprašanja odgovarjali njihovi starši. Zase vsi težko povemo povsem po resnici in tudi manj natančno ocenimo svojo uporabo.
Preverite še, kako kaže vam.
Preberite trditve in se odločite, kaj velja za vas, nato pa seštejte skupne točke.
1. Kako pogosto ti primanjkuje časa za spanje zaradi telefona?
NIKOLI
0
REDKO
1
VČASIH
2
POGOSTO
3
VEDNO
4
2. Kako pogosto ti je dolgčas, ko ne uporabljaš telefona?
3. Kako pogosto lažeš o preživetem času na telefonu?
4. Kako pogosto se počutiš žalostno, ko nisi na telefonu?
5. Kako pogosto sam sebi lažeš, da boš zmanjšal uporabo zaslona?
6. Kako pogosto so tvoje šolske ocene slabše zaradi pretirane porabe telefona?
7. Kako pogosto se tvoji bližnji pritožujejo nad preživetim časom na telefonu?
8. Kako pogosto opaziš, da si na telefonu dlje časa, kot si nameraval?
9. Kako pogosto postaneš nemiren, nervozen, ko ti nekdo odvzame telefon?
Kaj pomeni rezultat?
Vprašanja in razlago rezultatov smo pripravili šolski novinarji.
Ne glede na dobljen rezultat priporočamo, da upoštevate opozorila staršev, saj vam lahko naprave tudi odvzamejo. Za to pa novinarji nočemo biti krivi.
Prvi koraki pri reševanju težave s prekomerno uporabo ekranov: