O Prežihovem Vorancu
Slovenski pisatelj, po katerem nosi naša šola ime, se je rodil leta 1893 kot Lovro Kuhar Pod goro nad Kotljami na slovenskem Koroškem. Spomine na otroška leta je upodobil v črticah, ki jih je izdal v zbirki Solzice. O svojih izkušnjah iz prve svetovne vojne je pisal v romanu Doberdob, o dogajanju pred in med plebiscitom po prvi svetovni vojni, ko smo izgubili del Koroške, pa je pisal v romanu Požganica.
Lovro Kuhar je spremenil ime v Prežihov Voranc šele po tem, ko je izdal svojo prvo knjigo Povesti (1925), s katero ni doživel uspeha.
Le kdo ne pozna njegovih Samorastnikov, Boja na požiralniku, Ljubezni na odoru? Novele prikazujejo boj malega človeka z naravo in družbo, doživele pa so tudi upodobitev na televiziji.
Lovro Kuhar-Prežihov Voranc je umrl leta 1950 v Mariboru. (J.Kos, Pregled slovenskega slovstva, DZS 1992)
Anekdota
Pisatelj Prežihov Voranc (s pravim imenom Lovro Kuhar) si je privoščil velikanske količine solate. Zato je nosil v svojem nahrbtniku veliko skledo, da si je lahko kadarkoli sam pripravil svojo priljubljeno jed.
Na potovanju po Franciji se mu je skleda razbila in moral je kupiti drugo. V veliki trgovski hiši sta hodila s prodajalcem po vseh oddelkih in nadstropjih. Voranc je zavračal vse ponujene sklede in skledice. Kar zagleda na polici velikansko skledo in reče: "E, tale bo prava!"
Prodajalec mu jo je zavil in se opravičil:
"Oprostite, mislil sem, da želite skledo samo za eno osebo!"
(iz berila za 7. razred devetletne osnovne šole Ta knjiga je zate, DZS,2001)
Spletna učilnica
